.

Zatišje tukaj še ne pomeni zatišja v življenju.

?

Bila sem tista ki je rekla:"Ne zmorem več!" Ti si pa sprejel.

Kaj boš, če povem ponovno?

--------------------------------------------------------------------------------------

Boš razumel v HAJKU-ju?

.

.

Rekla sem:"Pojdi!"

Razumel in odšel si.

In če ponovim?

Vem... da

Ne, ne obstaja. prepričana semv neobstoj te opevane in sadke besedne zvezice: DUŠA DVOJČICA. dragi ljudje, to je samo sranje. zakaj bi se obremenjevali z razmišljanjem o duši dvojčici in o nekom, nekje, za nas, nekoč?! zaradi teh razmišljan smo pod pritiskom IZBRATI pravega.

tako vam povem, pomemben je čas in trenutek in oseba in želje. ne samo duša dvojčica, vaša "boljša" polovica(uporabljamo vsi, malogdo misli iskreno). ne obstaja... ali bojše... obstaja jih na tone. na razpolago imamo nešteto ljudi in masrsikaterega izmed njih lahko naredimo za "dušo dvojčico." pomembna je strpnost, prilagajanje in prenašanje drug drugega. osebi morata druga z drugo shajati, to je tisto, kar je pomembno pri izbiri. če smo realni... ali je res to mogoče samo z eno osebo ...in se je gdo vprašal... zakaj polovica parov vseeno ostane skupaj za vse večne, večne, stalne čase... ali ima res kar polovica človeštva to srečo najti in izbezati na plano med vsemi ostalimi nihčeti ravno svoje dopolnilo. ponavadi sta celo iz iste države... iste pokrajine... istega mesta... včasih iste ulice... ...ABSURD!!

res verjamete, da nas je negdo za zabavo... in iz prijaznosti nametal takole supaj?? ...bistvo vsega je, da ne verjamem v pravljico o Tistem. ne verjamem da bom kdaj komur koli v uho dahnila "You 're the one!" ... pa ne zato, ker se ne bom poročila, ali ker dvomim v to, da bi našla tistega s katerim bom živela. ampak preprost iz prepričanja, da ni edini s katerim je to mogoče. res je da najbolj odgovarja tisti situaciji, željam in okoliščinam... tudi čustvom. vendar... če se bom podala raziskovat bom zagotovo našla nekoga ki bo konkurenca, nekoga ki bo presežek?

izkušnje govorijo ;)

OBČUTEK... med... ali pa PRED SPANJEM.

RES je! V vicah sem. In ne, ne verjamem v krščanski nauk. Nisem mrtva. Moja duša ni med nebesi in peklom.

Ta beseda in njen pomen, VICE! ...Samo ujema se z mojim počutjem. Visim med prav in narobe. Trenutno grem navzdol, k drugi možnosti, a hkrati sigurna, da je PRAV. Trga me na dvoje. Ločuje me na olje in vodo, na slabo in dobro, na nekaj kar se v peklu, nebesih nikakor ne pojavi v mešanici.

Vem, da je top bilo edino prav, no ... NAJBOLJ prav. Ampak če ni?

JA, JE!

vsaj zdaj!

Odločitev, je rekla mama, me je naredila Veliko. Ne po cm, ampak umu, razumu.

Če je občutek po odločitvi, ki ni bila lahka, pa čeprav prava, tako grozen, potem nikoli več nočem biti VELIKAN TEGA ČASA.

Ne, ... morda pa je bilo vse preveč V-ja. GLAS BI REŠIL VSE!

A bi?!

glej...

sovražim.
--> svojo melanholičnost v zadnjih dneh. pa kaj hočemo. tako pač je! ...pa gremo bolj ali MANJ veselo v nov dan. slišano že preveč krat.

preveč čustev, premalo izkušenj, preveč možnosti, malo poguma, nekaj negotovosti, veliko razmišljanja, en zaključek, veliko ljudi in samo 16 let.

mi je bilo žal, da je tako; glede dvomov, ki jih ni. mi je bilo žal, da je tako; glede čustev, ki pač SO! mi je bilo žal in je bolelo; ker sem upala na komunikacijo, ki je pač ni. NE, in ne bo, ker "nemorem". saj vem, in razumem te!

...vem da ti mene ne moreš.

ČAS... dam ti ga. ker te maram. res, pa če prav več ne moreš verjeti.
in, ...da ne verjameš = sprejeto!

NAK! niti v sanjah bi ne bi bilo!!!

... kljub vsemu, pa sem ponosna. glej, imam jih 16.

-->nekdo drug, 21.

Jaz SEM izbrala, sprejela posledice.

Pogovor kot danes obstaja ...(spirala NE-konca)

V: Živim?
ODG: Ja, še vedno.

V: Kako?
ODG: Saj se samo šola bliža koncu.

V: Prosim?
ODG: Ampak, saj sloh ni stresno!

V: Razložim?
ODG: Saj res, ne borimo se za nič več, nikakor, nikoli, pod nobenim pogojem. smo dovolj vestni in delovni da nam ni potrebno.

V: Res?
ODG: NIKOLI!!

V: Občutki?
ODG: Pa bi se res našel kakšen.

V: Kakšen?
ODG: Kakšen?

V: Kakšen?
ODG: Ja, kakšen pa že.

V: Opredelim?
ODG: Panika... sila... želja... jeza... ŠE???!!!

V: Živim?
ODG: Ja, še vedno.

V: Kako?
ODG: Saj se samo šola bliža koncu.

V: Prosim?
ODG: Ampak, saj sloh ni stresno!

V: Razložim?
ODG: Saj res, ne borimo se za nič več, nikakor, nikoli, pod nobenim pogojem. smo dovolj vestni in delovni da nam ni potrebno.

V: Res?
ODG: NIKOLI!!

V: Občutki?
ODG: Pa bi se res našel kakšen.

V: Kakšen?
ODG: Kakšen?

V: Kakšen?
ODG: Ja, kakšen pa že.

V: Opredelim?
ODG: Panika... sila... želja... jeza... ŠE???!!!

V: Živim?
ODG: Ja, še vedno.

V: Kako?
ODG: Saj se samo šola bliža koncu.

V: Prosim?
ODG: Ampak, saj sloh ni stresno!

V: Razložim?
ODG: Saj res, ne borimo se za nič več, nikakor, nikoli, pod nobenim pogojem. smo dovolj vestni in delovni da nam ni potrebno.

V: Res?
ODG: NIKOLI!!

V: Občutki?
ODG: Pa bi se res našel kakšen.

V: Kakšen?
ODG: Kakšen?

V: Kakšen?
ODG: Ja, kakšen pa že.

V: Opredelim?
ODG: Panika... sila... želja... jeza... ŠE???!!!

V: Živim?
ODG: Ja, še vedno.

V: Kako?
ODG: Saj se samo šola bliža koncu.

V: Prosim?
ODG: Ampak, saj sloh ni stresno!

V: Razložim?
ODG: Saj res, ne borimo se za nič več, nikakor, nikoli, pod nobenim pogojem. smo dovolj vestni in delovni da nam ni potrebno.

V: Res?
ODG: NIKOLI!!

V: Občutki?
ODG: Pa bi se res našel kakšen.

V: Kakšen?
ODG: Kakšen?

V: Kakšen?
ODG: Ja, kakšen pa že.

V: Opredelim?
ODG: Panika... sila... želja... jeza... ŠE???!!!

V: Živim?
ODG: Ja, še vedno.

V: Kako?
ODG: Saj se samo šola bliža koncu.

V: Prosim?
ODG: Ampak, saj sloh ni stresno!

V: Razložim?
ODG: Saj res, ne borimo se za nič več, nikakor, nikoli, pod nobenim pogojem. smo dovolj vestni in delovni da nam ni potrebno.

V: Res?
ODG: NIKOLI!!

V: Občutki?
ODG: Pa bi se res našel kakšen.

V: Kakšen?
ODG: Kakšen?

V: Kakšen?
ODG: Ja, kakšen pa že.

V: Opredelim?
ODG: Panika... sila... želja... jeza... ŠE???!!!

... takšen je naš svet!

Ker otorci postajajo drugačni.

TOVARIŠI se je govorilo nekoč. Potem TETKE in STRIČKI. Sedaj so GOSPE in GOSPODJE. Saj se nekomu, ki je spoštovan in ima denar ne spodobi reči teta kaj šele stric, saj je pomemen in vreden zlata. In vceplja se v glavo, že majhnim otrokom, da le tisti, ki ima denar nekaj velja. Mnenja pa postajajo vedno bolj grozna in vedno manj človeška. Ker materializem in kapitalizem človeku vzameta njegovo bit. Nismo več nekdo, ki se ga lahko čuti ampak postanemo stvar, ki jo je potrebno prijeti, da se jo lahko vzame za resnično in družbeno sprejemljivo.

Otroci več ne rišejo risbic za darila in ne pojejo pesmic za zahvale. Podarjajo stvari, edino pomembno je, da je iz snovi. Mama, na rožo, rekli so, da je dan žena in je boš vesela. Mama, na vazo, rekli so, da imaš rojstni dan in se spodobi darilo. Na, veliko je vredna, ker sem jo SAM KUPIL.
Samo da je nekaj otipljivega samo da se čuti. Ker jim je nezaupljivost in plehkost domala že prirojena. Daš poljubček, pesem, pohvalo, besedo. Dobiš papir in na njem očitek: "Ničerar mi nisi dal!"

Zgroženi nad svetom, ne pa nad nami samimi! To jaz imenujem napaka!

zato, v nas je nezavedni vzklik:"JUHEJ, naj živi materializem!"

...brez...

Brez ideje.
S slabo idejo.
Z malo boljšo idejo.

Ugotoviš, da je zanič.
In poskusiš znova.

S še slabšo.
Malo boljšo idejo.
Ideja je skoraj popolna!

Do naslednjega hipa, ko si spet brez
IDEJE!

Pojavi se nova, ki takoj propade.
Slišiš idejo drugega.
Želiš idejo drugega.

Ugotoviš pomanjkljivosti ideje drugega
IN...

ustvariš svojo; skoraj POPOLNO. (in ponosen si)

A na koncu si spet brez... brez svinčnika.

.

.

.

.

.

.

.

.

Prisotnost

Končno je spet tukaj...po nekaj časa...po veliko časa!

In stvari mi onemogočajo dobro počutje!

To je vse!

Svet iz besed

Danes vse več govorimo, besede. Polno besed, vsepovsod. Besede za vse in besede od vseh. Ni trenutka ko jih ni in ni trenutka za katerega se besede nebi našle.
Spreminja se svet, ker je poln besed. In tudi svet je le beseda. Besede s pomeni in tiste brez pa tiste z globljimi. Pa večpomenke in razne slovnične posebnosti. a vse se zmeraj uporabljajo, enako. veliko besed in malo resnice. Besede so super in faj in oh in sploh, samo ena težava je...niso dejana!

[Namesto svobode, beseda za njo.
Namesto sreče, beseda za njo.
Namesto pravice, beseda za njo.
S.M.]